WABI-SABI

 

WABI-SABI

(侘び寂び)

 

»Ne zadržujte tistega, kar odhaja, in ne silite v to, kar prihaja.«

Japonski pregovor

 

Obožujem marec, zlasti na Primorskem počasi pridejo na vrsto daljši dnevi, ko lahko v žilah in naravi začutiš prve znake prebujanja. Mimoza s svojo čudovito živo rumeno barvo prva pozdravlja in časti proces življenja in ustvarjanja.

Enkratno je, ko si v večji meri dovoliš, da si kar si. Danes dežuje… Dež me vedno spominja na skrivnosti, ki vladajo nam in vesolju. Ob takšnih dnevih nisem razpoložena za klepet ali analiziranje tujih zgodb. Preprosto si dovolim, da sem, to zadostuje. Pod geslom ena na dan: izberem biser Japonske literature, Satoshija Yagisawe: Moji dnevi v knjigarni Morisaki.

Ali ni to krasno? Iz svoje dnevne sobe, ki ima razgled na zaspan in deževen Portorož, lahko odpotujem v različne kraje sveta. Literatura je prispodoba za časovni stroj, je svojevrstno zrcalo nekega naroda. Če se dovolj poglobiš v prebrane vrstice, se ti kot plasti čebule odkrivajo ideje in koncepti, ki so ti sicer tuji, ampak zato še toliko bolj zanimivi in mamljivi, saj vidiš, da je delovanje človeka delno pokrajinsko in kulturološko determinirano.

Satoshi Yagisav je pisatelj, ki skrbno in poglobljeno osvetli mesto posameznika v japonski družbi. V delu Moji dnevi v knjigarni Morisaki je avtor knjigam mojstrsko dodelil novo vlogo. Knjige so tako postale nevidni most, ki povezuje ljudi in njihove usode. V ulici, kjer domujejo knjigarne, med 130 knjigarnami, se posebno dogajanje odvija ravno v knjigarni Morisaki. V stari leseni knjigarni se na zen način prepletajo zgodbe glavnih junakov in rabljenih knjig. V tem edinstvenem prostoru se skozi dinamiko junakov zrcali logika posebnega principa: Wabi-Sabija. Takiko glavna junakinja, ki se je zaradi osebnih »neuspehov« zatekla v knjigarno in tam našla tako nove zgodbe kot novo življenje, je nehote postala nosilka pomembnega, pogosto spregledanega sporočila:

Iz stvari, ki jih doživljamo negativno, se lahko rodi nekaj lepega.  Podobno kot lotosov cvet, ki vznikne na blatu. Ne glede na starost ali stanje, človek ima vedno priložnost, da začne znova in najde svoje poslanstvo, svoj prostor pod soncem.

Ljubezensko pismo knjigofilom, v času, ko knjigarne postajajo izumirajoča vrsta, mi je nedvomno ogrelo dušo.

Če bi človek le bil pozoren na male signale, ki kot nevidni tajni agenti napovedujejo nove obrate in nov tok dogodkov v življenju posameznika…

V trenutku, ko iz njegovega življenja odhajajo velike stvari, za katere je mislil, da so dokončne kot je dokončno rojstvo, ali status, ki mu je sam pripisal ogromen pomen, bi lahko samo nonšalantno zamahnil z roko in si mirno zašepetal:

» Wabi-Sabi.« 

Wabi – Sabi, rezime japonske kulture, ki svoje korenine ima v zen budizmu, je vtisnjen v dve kratki besedi, ki pomenita prav poseben način življenja in bivanja, v katerem smo osredotočeni na lepoto nepopolnosti življenja, kjer je naravno valovanje  dobrih in slabih amplitud sprejeto mirno in hvaležno.

To je princip, ki razbija odvečni potencial kot bilijard palica razbije pisane sijoče žogice, ki v bilijard trikotniku, čakajo na začetek nove igre. Wabi Sabi priznava tri preproste resničnosti:

• nič ne traja večno,
• nič ni zaključeno,
•  nič ni popolno.

Wabi – Sabi, japonski biser me spominja na vrhunsko pripravljen koktejl, ki zahteva točno določeno razmerje skrbno izbranih sestavin. Nato je sestavine potrebno točno premešati. Vse to nič ne šteje, če kozarec držiš narobe, si pozabil na led ali mini dekoracijo! Še huje je, če si koktejl s tako posrečenim imenom postregel s kislim nasmehom in ljudem zagrenil trenutek na katerega so morda nestrpno čakali.

Simfonijo okusov in ravnovesja med grenkim, sladkim in svežim je v hipu pokopal človeški faktor, ki je vedno pri vseh poklicih pika na I. Morda pa imaš srečo in so gostje, ki so zavili na eksotično razvado, nekje na poti do uspeha bili oropani izostrene možnosti opazovanja in so spregledali kisel nasmeh in nevidne detajle, zakodirane v prostoru. Včasih se obrne tako, da je vzdušje čudovito, natakar pozoren in simpatičen, koktejl pa preprosto za nič! Do popolnosti skoraj vedno manjka samo nekaj! Japonci to vedo, tako kot vedo, da je plavanje proti toku zgrešena igra, zato se vsaj občasno prepustite Wabi Sabiju:

 

»Ne zadržujte tistega, kar odhaja, in ne silite v to, kar prihaja.«

Japonski pregovor