HINKOLANDIA

Pravljice so začele nastajati podobno kot Algoritem sreče, v dolgih, sivih koronskih dneh. Na to nenavadno obdobje imam prav lepe spomine, čeprav je bilo zahtevno na več kot enem področju, zlasti na poslovnem in finančnem.

Enkrat, ko sem začela pisati, se več nisem mogla ustaviti. Bilo je kot da bi davno izgubljeni zaklad spet našel pot do svojega doma.

Navdih je pravzaprav hecna reč. Ponavadi prave zaklade imamo prav pred nosom, a je naš fokus tako razpršen, da se zgodi, da z lahkoto spregledamo stvari, ki bi lahko imele posebno mesto v našem življenju.

Glavni junak pravljic je moj nečak Aitan. Razigran in navihan fant, moj mali-veliki mentor, ki mi je pokazal, da se tudi odrasli lahko učimo od otrok.

Skupaj sva oblikovala glavne junake Hinkostana, nevedoč, da se bodo iz te preproste igre, kasneje rodile pravljice, nove povezave in poslovne priložnosti, nova prijateljstva in celo novi mednarodni projekti.

Prav neverjetno je koliko ljudi je podprlo najino idejo; od nikoder se je našla zelo priznana ilustratorka, gospa Burcu Ay, ki je na drugem koncu sveta vdahnila življenje našim malim junakom. Po najbolj čudnih poteh so si pravljice same utirale pot v daljne dežele. Z Aitanom sva si vsakič dala »petko« in se počastila s sladoledom za najine mini dosežke.

Nestrpno pričakujemo izzid naslednjih pravljic še v slovenskem jeziku:

• Aitan in zelena pošast
• Aitan v deželi Hinkostan
• Aitanove dogodivščine iz puščave
• Aitan in njegova čarobna palica
• Aitan in Hinko v Patagoniji