TATA KUPI MI AVTO

Včasih se prostovoljno ponudim, da otroka odpeljem v šolo, čeprav za to ni niti najmanjše potrebe! Zavestno uporabim element presenečenja. Kar na lepem imam nekaj nujnega ravno ob 07.45 uri, na lokaciji, ki je slučajno v bližini šole. Danes se tako skupaj odpravimo v  avto, saj imam namišljen dermatološki pregled.

To so enostavni pripomočki iz materinske mapice: čarodejski triki! Mladinski svet je kot švicarski trezor. Brez gesla, kode ali posebnih zvijač nimaš pooblastila za vstop, pa tudi če si starš in jim srčno želiš dobro! Zato občasno pridem do želenih informacij z oznako zaupno po najbolj nenavadnih in iznajdljivih poteh. Tako sem vztrajno in tiho del njune zgodbe. Nekdo, ki kot vrhunski radar zazna njihove skrbi in je tam za pogovor, tolažilno besedo ali dve. Seveda je včasih nasvet, kljub dobremu namenu, neuporaben, pa tudi če je dober, ga mladi ne upoštevajo… Zlati atomi so na ta svet prišli po dragocene izkušnje, ne zato, da jim je ves čas udobno in prijetno. Moji pametni nasveti tako redno gredo mimo ušes, kot veter, ampak vseeno vztrajam v svoji tihi prisotnosti. V bistvu je bolj ključna povezanost kot dejanska točnost nasvetov.

Danes se tako skupaj odpravimo z  avtom, svojim novim dogodivščinam naproti.

Najprej pogledam v retrovizor. Tam sta dva prikupna zaspana obraza. Poskušam vzpostaviti komunikacijo, ampak ni pretiranega zanimanja za moje zgodbe! Kaže, da so zmagala sporočila sošolcev ali gledanje Tik-Toka. Spontano zapojem Tata kupi mi avto, bickl i romobil, kupi mi medu i zeku, kolica jugovinil…! Otroka se začudeno spogledata! Mama, kaj je to? Nehaj, to ni komad, čisto zares!! Seveda je, odgovorim z nasmehom na obrazu! Ne, ni, ne hecaaaj!!

Ja, je, samo iz drugega časa, podobno kot jaz!

Varno ustavim avto in v hipu najdem staro verzijo te pesmi na You Tubeu… To da pritegneš 100% pozornost dveh mladostnikov je samo po sebi uspeh! To je mini pokal, ki so ga deležni samo najbolj vztrajni starši! Zavrtim komad in zraven resno in doživeto zapojem! Najprej začudenje na obrazih, potem pa smeh do solz…. Do šole smo se smejali in skupaj prepevali novo melodijo. Na tej kratki relaciji do šole, sta mulca spoznala kultni komad Moja mala djevojčica, Ive Robića in par zanimivih zgodb, ki bi jih z lahkoto lahko uvrstili v mapico z naslovom: jugo nostalgija.

Nato mlada glasbenica izjavi, res nikoli nisem slišala za Iva Robića! A je sploh kaj dosegel? Razložim ji, da je pionir hrvaške zabavne glasbe celo na ameriški lestvici, v enem trenutku svoje kariere, prehitel Franka Sinatro in Elvisa Presleya. Sedaj imam njeno pozornost, ne pa tudi časa,  za razlago novih zgodb povezanih s kinematografijo in to uspešnico…

Lepo je, ko se dve generaciji smejita skupaj, pa tudi če je to na poti v šolo, v službo ali na namišljen pregled. Kot davno potopljena škatlica na dnu morja, ki je priplavala na površje, mi je ta komad priklical pisane kadre iz preteklosti.

Obdobje, ko si lahko izbiral med čokolado Seka ali čokolado Braco, mi je ostalo v lepem spominu, čeprav ni bilo sprehodov po ogrevanih nakupovalnih centrih in vseh drugih bonitet, ki so danes tako običajne, da pogosto spregledamo, da dejansko živimo v izobilju. To je bil čas, ko permisivne metode med starši in učitelji nekako niso bile inn. V razredu je poučeval en sam učitelj, ki je brez težav obvladoval tudi po 38 učencev. Brez dodatnih pedagoških delavnic za starše in otroke je vsem mulcem bilo kristalno jasno, da se starejše pozdravi, učiteljem ne odgovarja in nemočnim odstopi sedež na avtobusu. Preprosto kot pasulj!

Ko ti je oči naročil, da spij prekleti roza sirup, ki je dišal po jagodah in hudih težavah, je to bilo to! Konec demokracije in vseh otroških pravic! Mama je stala za njegovim hrbtom s prekrižanimi rokami in rdečimi lički od prejšnjega neuspešnega pogajanja ZA sirup! Kot sodnica je prikimala na vsako njegovo besedo kot da mu na ta način izdaja odločbo za  akcijo. V sebi je po tihem mislila, hvala bogu, negrač je vsaj za nekaj uporaben! Iz moje otroške perspektive sta mi delovala vzklajeno in hudobno kot Bonny & Clyde.

Afera sirup – odkljukano! Odhod na morje 1 x na leto – zagotovljen! Pralni stroj, model, eden in edini, znamke: Gorenje – odplačano na 36 obrokov! Rumene prosojne sandale, proizvodnje Jugoplastika, Split – varno odkljukane na seznamu: nikar NE pozabi spakirati v kovček, ker dobro veš, da v  Drveniku ni niti ene same trgovine!

Jupi, morje je nora dogodivščina! Tega so vedno bili veseli vsi razen mene! Kot prvo zamudila bom Branka Kockico! Kot drugo, kdo se pa sredi avgusta rad vozi na zadnjem sedežu pretrpane VW Golfa 1ke, brez klime, po Jadranski magistralki, ki spominja na cesto iz kultnega filma: Ko to tamo peva! Nemalokrat sem pobruhala cel Golf ravno na zadnjem ovinku, ko so vsi navijali zame v stilu: Maki, zmoreš, zdrži samo še par minut, samo še 100m in smo tam! Mama je takrat v svoji novi rdeči svileni obleki na črne pike, pripravljeni prav posebej za morje, starega naravnost ustrelila s pogledom, saj sem ti rekla, da bi morali imeti še eno pavzo!! On je v hudih skrbeh! Morda nocoj zaradi afere bruhanje, igre v dvoje sploh ne bo! Njegova sreča visi na tanki vrvici! Nervozno si je popravil goste črne lase in pihnil tako glasno, da so ga slišali še v sosednjem parkiranem avtu iz katerega se je slišalo ročno odpiranje okna in vprašanje: Drugovi, a je vse v redu? Nato je stopil ven iz svojega pobruhanega ponosa, novega Golfa 1-ke na čigavih sedežih so bili koščki paradižnika, makaronov in koščkov Seka čokolade. Za prvim drevesom je malo preklel družinsko življenje in vožnjo po magistralki. Pomirjen in s kislim nasmeškom je iz posebnega etuija izvlekel rešitev za naše težave: deluxe jelenjo krpico, ki je zadevo sanirala precej uspešno!

Potrebuješ vsaj par dni da prideš k sebi od takšne dogodivščine, kar je ravno čas, ko se vračaš domov zagorel kot krompirček, ker je mama od vseh stvari, pozabila ravno kremo za sonce in tvoje prosojne sandale od Jugoplastike. Jebiga, noben ni popoln! Bodico od ježa, je na koncu spet saniral oči, ki še na plaži ni imel miru od družinske idile. Mami to ni pretirano prišlo do živega. Jugo trans je njen življenjski slogan! Ona je razmišljala o tem kakšno srečo ima, da je še njena sestra s svojim možem z nami.

Kolektivno valovanje je dobro!

To pomeni varstvo otrok! Varstvo pomeni dovolj časa za Igro v dvoje. Mediteran te napolni z pozitivnim nabojem, D vitaminom in srečo. Ena k…. bodica od ježa pa ji že ne bo sabotirala dopusta, ležanja pod palmo, še najmanj pa igre za dva!

Sreča se ni delila v nakupovalnih centrih, ampak v krogu domačih in prijateljev od katerih si se celo kot otrok naučil kakšno poučno zgodbo, ki je na koncu postala del tebe! Povezovanje se je izkazalo ne samo kot lep, ampak tudi precej uporaben ornament, ki lahko oplemeniti življenje na različne načine.

Povezovanje z mladostniki je druga zgodba! To ni samoumevno! To je veščina podobna hoji po vrvi, saj pripadamo različnim generacijam.

Če si preveč vsiljiv, ti zanalašč nič ne povejo! Če si preveč sproščen in prijazen, te sploh ne jemljejo resno in izgubiš vso kredibilnost, saj tvoj otrok ni tvoj kolega! Če si preveč strog, se te bojijo!

Strah zagotovo uničuje sanje!

Če si preveč nezainteresiran si  brezveznik, ki jim povzroča travme s svojo nenavzočnostjo in pasivnostjo…Takšni ljudje sploh ne bi smeli imeti otrok!

Če si bog ne daj, zaživel na novo, ni v redu! To je definitivno stvar, ki ti jo lahko zelo zamerijo, ker ti nova družina morda pomeni več kot stara! Tudi če hočeš, časa ne moreš več razporediti pravično! Ne obstaja tehtnica, ki lahko odtehta, koga imaš resnično raje…Na nek način si jim obrnil hrbet ravno ko je bilo povezovanje najbolj potrebno za nadaljnji uspešen razvoj!

Če ostaneš v mrtvem razmerju, ki je toksično in spominja prej na mavzolej kot srečno družinsko življenje,  ti upravičeno lahko zamerijo, ker si jih oropal srečnih trenutkov, ki jih nisi mogel deliti, ker sam nisi bil srečen!

Česar sam nimaš v sebi, tega ne moreš deliti naprej, tudi, če bi to hotel!

Če si se pehal za denarjem si zamudil koncert ali pomembno tekmo, ki je bila življenjsko pomembna, kakšen starš za božjo voljo si? Kariera ti je bolj pomembna od lastnega otroka in vseh pomembnih trenutkov, čigar glavna značilnost je minljivost! Če pa nisi lovil denarja in kariere, si ostal reven in neopazen kot siva miška! Po tvoji krivdi niso imeli zadovoljenih vseh eksistencialnih potreb, vsaj ne v takem obsegu kot drugi bolj priskrbljeni sošolci, ki imajo hiško na hrvaški obali, nov model Air Jordank in so jih v šolo ravno kar pripeljali ultra uspešni starši, v avtomobilu znamke BMW X6!

Zdi se, da je še hoja po vrvi lažja kot komunikacija z mladimi!

Tako kot pri vseh drugih stvareh je najbrž pravi odgovor: zlata sredina.

Zlata sredina začinjena s srčnostjo, potrpljenjem, ljubeznijo in pravičnostjo.

Srčni starši me spominjajo na drevo življenja, ki s svojimi koreninami in senco daje zavetišče svojim otrokom, saj korenine nikoli ne moreš trajno odcepiti od vej in listja.

Kakšen teden po namišljenem dermatološkem pregledu, je mož mulca rutinsko peljal v šolo. Nazaj je prišel razkurjen, češ, da z njima res nekaj ni v redu, ker sta mu celo pot do šole prepevala Tata kupi mi avto, ampak on jim avta ne namerava kupiti! Nekaj bosta morala prispevati tudi sama! Tako to ne gre! Mladina je razvajena!

Začudeno ga pogledam in rečem, ampak, Andrej to je samo hec! Ne skrbi, to je samo komad od Ive Robića!

On pa kaaj, kdo the f—- je Ivo Robić?

[/cm