Kako osvobajajoče je dovoliti si, da te retrogradna faza objame kot hudomušno bitje iz pestrih in barvitih mitologij sveta. Do sedaj je vsak strah odveč! Ti in retrogradni Merkur sta kot stara znanca, ki se ne marata preveč, a si kljub temu, občasno prekrižata pot.
»Retro« te preseneti za nekim skritim vogalom ali ko to najmanj pričakuješ. Občasno celo neracionalno pogrešamo retrogradne elemente, čeprav v življenje prinašajo le zmedo. Gre za enostavno analogijo po principu, kar prepoznaš, to lažje objameš.
Če ni nobenega upora, še najbolj grozno nevidno bitje nima pravega veselja, da črpa nekaj, kar je že ožeto do zadnjega atoma živosti in se zatorej tudi ne upira več. To potemtakem ni več zabavno, ker ni napad z veliko začetnico.
Živost je kot biser v školjki, skriva se na varnem, v pogledu, v barvi glasu, v ljubezni do bližnjih, v ustvarjanju in navsezadnje živost je skrita v rožah. Rože nas spominjajo na naravne cikle, minljivost, življenje in lepoto. Zlasti rdeča vrtnica je nekaj posebnega, saj se je rodila iz solz in krvi Afrodite, ko je žalovala za Adonisom, simbolizirajoč nesmrtno ljubezen. Za Valentinovo, ki ne vem natanko, kaj je, praznik zaljubljenih zaznamovan s poganskimi koreninami ali praznik potrošništva in monetizacije čustev, je idealna priložnost, da žive rože zablestijo v posebnih Valentinovih aranžmajih, ki jih mnoga ženska srca nestrpno pričakujejo kot neverbalno potrditev, da je tisti drugi polovici resnično mar.
Kakorkoli San Valentino je zmagovalec, ki si je počasi in z rahlim zamikom seveda, izboril ofucano mesto tudi pri nas. Na ta dan se sredi zime celo v malih mestih po Sloveniji, v Mercatorju od nikoder čudežno pojavijo sveže jagode, zapakirane v plastično škatlo v obliki srčka, zraven je nastavljena smetana. Pustite domišljiji prosto pot ali pa tudi ne! Mikavna kombinacija za tiste stare do 30. leta starosti, starejši od tega so povečini mirno prezrli precenjeni San Valentino, tako kot vse ostalo, saj je ljubezensko sobivanje postalo obarvano z resničnim življenjem, ki je kot cunami požrl romantične idealizirane ideje, ki so še najbolj žive na tik-toku, kjer lahko vidiš, kako je krasen sanjski moški, s perfektno frizuro in brezhibno belo srajco ter gostimi črnimi lasmi, svojo boljšo polovico nagradil s šopkom večjim od pritlikavega manjšega drevesa. Nato je sledil niz romantičnih presenečenj v stilu love u baby, prekrito s cvetovi rdečih vrtnic! Pa povejte, da San Valentino ni nekaj posebnega! Ob pogledu na ta izredno razkošen scenarij, bo redko katera dama pomislila, bravo! Dober šopek! Dober ulov! Težko je to iz delovnega mesta, kjer si osem ur na dan, v vlogi predpražnika, v starem raztegnjenem puliju in s skrbjo, kako plačati tisto najbolj nujno položnico do 15. tega v mesecu. Še dobro, da je vsaj še komu resnično všeč San Valentino.
V debati komu je Valentinovo top in komu ni, bi najbrž zmagale cvetličarke, ki po tihem blagoslavljajo ta datum, saj kot suha zemlja, ki čaka kapljico vode, one čakajo na kliente, ki jih je v poplavi digitalne komunikacije vse manj. Digitalno šmirglanje je skriti sovražnik cvetličarn, butičnih restavracij in drugih C’est la vie, retro scenarijev. Zakaj bi nekdo trošil denar za rože, ko pa lahko pošlje emojija, ali digitalno rožo. To paše s sodobnimi trendi zapeljevanja za katere se še s kavča ni potrebno premakniti, pa še zastonj je! Populacija zrelih dam, ki se palijo na srednješolske fore, je v eksponentnem porastu. Osamljenost niža že tako medle kriterije, ki so jih načeli feminizem, slaba ekonomska slika in niz sodobnih dejavnikov, ki jih je neizurjeno oko prezrlo. Bodimo iskreni, čeprav je vsako mnenje pravzaprav bolj izraz avtorjevega subtilnega dojemanja resničnosti, se mi zdi, da bi tudi drugi lahko potrdili, dejstvo, da ponavadi:
Mrtvi dobijo več rož kot živi.
Kakšen paradoks, lepo aranžirane sveže rože, simbol prepletanja dveh svetov, v ročno pleteni košarici pastelnih barv, na mestu za mrtve! Ko so bili živi, so redno dobivali žaljivke in očitke, sedaj na mestu, ki ga krasijo ciprese in neka mučna tišina končno lahko dobijo ščepec pozornosti in živo stvar, ki simbolizira harmonijo. Na hladno marmorno ploščo se položi ročno pletena košarica pastelnih barv ter se vse skupaj popestri z neizgovorjenimi stihi starega morskega vuka, ki gredo približno tako:
Oprosti mi pape sve te grube riči
i moj život sada na tvoj život sliči.
Oprosti mi pape, sad razumin tebe,
gledan tvoju sliku gledajući sebe.
Dragojevićevi stihi premešani s slikami v glavi, ki jim rečemo spomini, najprej obstanejo nad grobom, potem pa še nad celim pokopališčem. Z mislijo o San Valentinu, o mrtvih, ki dobijo rože in živih, ki namesto rož dobijo ostale bolj resne reči za odrasle, pod krhkim izgovorom, da je Valentinovo čisto navaden dan, odhajam novim dogodivščinam naproti. Naj me valovanje vzroka in posledice prestavi v sektorje, kjer je v izobilju, ne samo rož, temveč vseh živih stvari.
Leave a Reply