Srce, Ti nisi Garmin!!!

Srce, Ti nisi Garmin!!!

Garmin 2/2

 

Čas hitro beži! Čar tako potovanj kot bivanja v dvoje je ravno v tem, da še najbolj vplivni astrologi ne morejo predvideti, kaj bo prinesla prihodnost! Eno je zagotovo, novi scenariji in dekoracije bodo krasili spremenjeno in postarano različico nas samih. Morda so na pomolu nova obilja, morda turbulence, ob katerih ne moreš verjeti, da so ti iz nekega razloga namenjene ravno zdaj, ko si mislil, da si trajno pomahal v slovo shitty scenarijem. Spregledal si, da so shitty scenariji inteligenten sistem, ki prepozna svojega lastnika in se mu težko odpove!!

To je poseben energijski ples.

Druga razlaga je, da so shitty scenariji preprosto del življenja. Borba za to in ono v sebi skriva željo za življenjem samim in ko rešiš neki izziv, ki se ti je zdel nerešljiv, se počutiš kot da si dobil zlato medaljo! Najraje bi samemu sebi čestital, da si zdržal, vztrajal in na koncu zmagal.

Bravo, kapo dol!

Večina izkušenj je neponovljivih, nekatere pa le imajo reprizo. Dogodivščina, povezana s skrivnostnim potovanjem za dvajseto obletnico zakona, je dobila nov epilog. Na jutranji skodelici kave me je najprej čakalo sporočilo:

potovalke pripravljene, imela se bova sanjsko!

Kaj naj rečem, nekaj erotičnega je v samem elementu presenečenja! To podžiga domišljijo na zelo kreativne načine. Takrat ko ne pričakuješ ničesar, se začne obdobje obilja.

Enkrat sem že pisala o tem, da vsi pari, ki zelo dolgo bivajo v dvoje, počasi postanejo nekako čudno usklajeni v načinu govorjenja, bizarno podobni v načinu hoje, prepogosto se ujemajo v načinu razmišljanja in delovanja. Ko v sebi tiho zakolnem svojo drugo polovico v kuhinji, ker je stotič pustil kafetjero na napačnem mestu, on prestreže ta hudomušni signal.  Po 20. letih pedaliranja sva na točki, ko drug drugemu bereva misli. To je zabavna igra, dokler gre za medena stanja in manj zabavna, ko preprosto gre za sranja.

Dolgo bivanje v dvoje je potovanje dveh duš, edinstven sklenjen krog prejemanja in dajanja. Način razmišljanja je pa mehanizem od katerega je odvisno naše življenje in kreiranje nove resničnosti. Tako z razmišljanjem sedaj, kreirate svojo prihodnost. Vesela sem, da je mož ravno od mene prevzel ljubezen do kreiranja lepih scenarijev in gesla:

 C’est la vie.

Za najino pošteno prigarano obletnico je izbral prelep hotel ob jezeru Commo. Sprehodi ob vodi v sebi imajo nekaj romantičnega. Prvo kar opazim so neresnično visoke cene, ampak na obletnici se ne spodobi pretiravati z razmišljanjem. Darilo je darilo! Vseeno, mi ne da miru, koliko je stal ta mali pobeg od kuhanja, otrok in resničnosti? Seveda, nočem pokvariti vzdušja.

Denar se lahko ponovno zasluži, trenutka pa ne moreš zavrteti nazaj!

V hotelu so večinoma Američani, ki so najbrž zaradi reklam in asociacij na šarmantnega George Clooneya nori na ta kraj! V polomljeni italijanščini kot na živahnem trgu kripto valut,

dampajo dobro voljo in svoj ego, seveda! To je zanje čista eksotika!

V zadnjem nadstropju hotela je prestižna restavracija, Rooftop 21 z enkratnim razgledom na jezero Commo. Zdi, se, da ameriški par za nami tudi praznuje obletnico! V vrhunski restavraciji alla Card sta si ravnokar naročila špagete alla bolonjez in dve Coca-coli.

Jaz se bom raje držala bolj izbranih okusov. Začela bom s sladko penino in morskimi dobrotami. Začneva debatirati z natakarjem, na kar pripomni, o vi znate italijansko, pa še na vina se spoznate, Complimenti! V tem primeru za vas prinesemo nekaj posebnega, če ste za!

Pa dajte, presenetite me!

Kripto boy je v svojem svetu, zaupa moji presoji. V tako posrečenem ambientu v hipu postaneš  bolj  

zapeljiva verzija sebe!

Otroci, skrbi in položnice so kilometre stran. Tako skrbno izbrane gastronomske note so uvertura v lep romantični večer. Ljubezen je v zraku! Vse je super, vse do računa!! Wtf?? To pa je presenečenje! Oziroma elegantno izpeljan legalni rop!!! Kripto boy to nenavadno dinamiko spremlja z levim kotičkom očesa v stilu, presenečenja so  pač maček v žaklju…

Jaz ta nevšečni scenarij poskušam popraviti in predlagam, da večer začiniva z nočnim kopanjem in savno. Sliši se super! Preoblečeva se in se odpraviva do Spa prostora. Za vsak slučaj, lepo vprašam, ali sta savna in bazen vključena v enormno ceno sobe, seveda odgovori prelepa Indijka! Super, vzameva!

Ona pripravi dve veliki beli brisači, se prijazno nasmeje, enako kot natakar prej in izdavi: to bo 100 dodatnih evrov! Wtf, a niste rekli, da je kopanje vključeno v ceno, seveda je, samo ne zdaj! Kako to mislite, ne zdaj? Če ne zdaj, kdaj? Do 18.00 ure je vključeno, kasneje je dodatno plačljivo, in sicer 50 eur na osebo, a bo v redu? Kripto boy z mirnim glasom odgovori, DA, vzameva! Razmišljam, ali naj uporabim balkansko signalizacijo, Krpito boy prestreže to pošastno misel in mi s pogledom da vedeti, da takšnega obnašanja ne odobrava.

V mini preplačanem Jacuzziju mu povem, da imam dovolj tega hotela. Zameril se mi je! Rada bi šla nekam drugam!

Tako sva na iste datume samo eno leto kasneje nepričakovano ponovno končala v deželi medu in mleka. Švica je dobra izbira za romantične duše. Oh, kako čudovito! Gospod Kripto ima rad red in organizacijo! Ob prečkanju meje me takoj spomni, da je potrebno kupiti vinjeto. Na meji stopim ven in  povprašam glede vinjet.  Prodajalec me skenira in mi ponosno odgovori v čisti srbščini. Vsi Balkanci imajo nevidni radar za prepoznavanje svojih, v stilu moje gore list… Prijazno mi svetuje, da je naša destinacija samo 30 km stran! Vozi po modrih oznakah pa bo!! Hvala lepa! Zadovoljno se usedem nazaj v avto. Veš, da ne bova potrebovala vinjete, ti samo spremljaš modre znake pa bo!

Ta ideja Kripto Boya ne gre! On raje zaupa Garminu! Odgovori, ampak Garmin me bo zagotovo vodil po avtocesti! Neučakano odgovorim, pa ga izklopi! Nazadnje, ko te je Garmin vodil po Švici, sva se izgubila, dosegla Susten pass in prišla v mesto s peturno zamudo, tako da ne kompliciraj in daj gas!! Prav, odgovori, ampak samo, da veš, vožnja brez Garmina mi ni všeč! Ne sekiraj se, jaz sem tvoj živi Garmin!

Naravnost mimo avtoceste zavijeva po občutku, super bo! Nato se voziva celo uro skozi slikovito pokrajino in manjša mesteca, v katerih je nepričakovana gneča. Nikjer modre table pa še vse stoji! Čutim, da nekomu to ni všeč, pritisk v Faradejevi kletki narašča! Pod ena lahko bi že bila na cilju, pod dva niti sanja se nama ne, ali sploh greva v pravo smer! Pravzaprav vse kaže na to, da sva se izgubila!

Čeprav sem prvič tukaj, samozavestno dajem navodila, daj desno Miško, druga desno sem rekla, zdaj levo in potem kar naenkrat vidim, da sva že tretjič pri istem trgu, OMG… On nervozno, skozi zobe izdavi, saj sem rekel – Garmin je Zakon, to je vrhunska tehnologija!!!

Jaz to načrtno preslišim in skrbno s ščepcem krivde v glasu,  signaliziram naprej, saj mi nič drugega ne preostane.

Zavij levo, daj motaj, motaj zdaj levo, če ti pravim!

On: ampak, mislim, da tukaj to ni dovoljeno! Kot da bo kdo vedel, kar zavij, če ti rečem! Res zavije levo, zlomka čaka naju novo presenečenje!!! Zapeljal je točno pred redno policijsko kontrolo!

Scheisse[1]!

Ta igra naju bo najbrž stala več kot vinjeta. V nemščini en oster Guten Tag! Guten Tag!

Sprechen sie Deutsche?

Nepričakovano odgovorim Natturlich, čeprav poznam samo par nemških besed. Kripto boy me začudeno pogleda, jaz pa nekako voham plačilni nalog!

Policist nakaže, da želi najprej pogledati prtljažnik. Kripto nervozno odpre prtljažnik in me jezno pogleda s pogledom na katerem piše

Srce, ti nisi Garmin!!!

Policaj naju vpraša, kam greva? Nekako se sporazumemo. Sva turista! A, sooo? A imate kakšno rezervacijo? Nein, prvič v življenju, ne! Koliko dni boste tukaj? Drei. Ok, odprite potovalke. Zagrabi ravno torbo polno mojih čevljev na pete! Zraven so še roza pomponi in palica za mažoretke od moje hčerke, rekviziti, ki se že celo leto neopazno vozijo v prtljažniku, kdo mi bo zdaj to verjel?  Zdi se mu sumljivo, da nekdo ima toliko petk za tridnevno bivanje v kombinaciji z nežno puder pomponi;  po pravici meni tudi, ampak za obletnico sem hotela imeti več drznih kombinacij…Kako naj zdaj to prevajam? Vpraša me, ali imam račun za nove čevlje, ki so še v škatli. Ne, nimam. Aha? Kako to? A ste jih kupili tukaj? Ne! A, sooo?

Na že drago bivanje je zadnja stvar, ki jo potrebujeva dodatna kazen. Resno vzdušje prerežem z elementom presenečenja! V roko vzamem prvi čevelj, ki je slučajno rdeče barve, z njim pokažem na moža in v polomljeni nemščini izdavim:

Ah, keine problem,  Deine kollegen Has Fetiš nach Schuhe!  ( Vaš kolega ima fetiš na čevlje!)

Kripto se bo vsak hip pogreznil v zemljo! Aha, beseda Fetiš je padla na plodna tla, zdaj si najprej ogledujejo mene, nato kolega, nato nalepko od policijskega združenja, ki ponosno stoji na prašni šipi od avta! To je več kot nalepka, to je poklicna pripadnost. Najmlajši kolega komaj zadržuje smeh. Nato pa najbolj resen med njimi:

                                                                 Ah, ja… Schone Urlaub Kollegen!

Nekatere solidarnosti so onkraj narodnosti in meja. Še zdaj ne vem, ali so se nas usmilili zaradi nalepke policijskega združenja ali fetiša na čevlje… Vem pa, da se na potovanjih vedno pišejo nove zgodbe in odpirajo nova poglavja, ki nimajo reprize…

[1] Sranje (nemško)