Mesto – za dva! je posebno sladek algoritem v programu življenja, imenovanem: C’est la vie. Romantična večerja v dvoje, potovanje v dvoje, medeno razvajanje v dvoje…
Gledanje zvezd v dvoje je igra brez meja za dva.
Takšna igra te zaznamuje z dopaminom in oksitocinom[i] zaradi katerih ti končno popustijo zavore in si dovoliš luksuz, da si lahko ranljiv, razgaljen, razigran, spontan, neroden in še marsikaj drugega, kar ti ne gre nujno v prid. Tvoja bližnja okolica je opazila spremembo v tvojem delovanju. Tisti bolj zagrenjeni, iz mapice: domači, te zmerjajo s copato, norcem ali žensko, ki je utrpela odpoved možganov, medtem ko tisti z več kilometrine samo lahkotno skomignejo z rameni in izdavijo nekaj v stilu:
ljubezen je slepa!
Tudi sami so nekoč bili na šahovnici zaljubljenih, opiti z živostjo. Jasno jim je, da je igra za dva nadvse zabavna, tudi če si pri tem marsikdo zlomi roko ali nogo, včasih oboje!
V fazi dopamin lahko na dan priplavajo lastnosti za katere sploh nisi vedel, da jih imaš! Zaradi tega hudomušnega hormona narediš kakšno stvar za katero si se v pričo najboljših prijateljev z roko na srcu in samozavestno zaklel, da ravno te določene zadeve ne boš naredil niti mrtev! Niti pod točko razno! Niti za ves denar tega sveta in glej lastno besedo si pojedel kot vročo žemljo!
Igra za dva te je re-pro-gra-mi-ra-la!
Igra brez meja – za dva je zlata koda, ki ni pogojena ne s spolom, ne z raso, ne z religijo, ne s starostjo, ne z denarnim stanjem… Preprosto ljubezen se rodi ob magičnem času in živi svoje lastno življenje. Podobno kot v pripovedkah kitajske mitologije, kjer metaforično pravijo da, ptice ne letijo, temveč jih nosi veter! Kitajci dobro razumejo delovanje elementov znotraj vseh živih stvari. Človek na krilih ljubezni je pogosto najboljša različica sebe, saj črpa energijo iz najmočnejše sile in večnega vira življenja.
Kdo pa ne bi rad bil ljubljen?
Vse kar je živo, potrebuje ljubezen.
Celo rastlinica na moji okenski polici bistveno boljše uspeva, v kolikor ji namenim lepo besedo ali dve… Vsa negativna emotivna stanja so v resnici posledica pomanjkanja ljubezni.
V dolgem ženskem monologu, čigar sprožilec, je bilo opazovanje ljudi v nadvse prijetnem urbanem ambientu, subjektivno sklenem, da se je vedno težje dokopati do gledanja zvezd v dvoje, saj do igre za dva je naprej potrebna u-ve-r-tu-ra!
Uvertura v obliki starega dobrega zapeljevanja ali dvorjenja. Nič radikalno novega, saj je motiv zapeljevanja prisoten v najstarejših kinematografijah sveta, v svetovni literaturi in navsezadnje na lončarskih motivih starodavnih civilizacij. Najlepši mozaiki, soneti, epi, slikarska dela in drugi presežki človeške genialnosti so bili inspirirani, ne manj ne več kot z igro za dva! Biser perzijske arhitekture Tadž Mahal (hindijsko ताज महल, iz perzijskega/urdujskega تاج محل – krona palač) je nastal kot poklon zapeljevanju in je spomenik ljubezni med Šah Djahanom in Mumtaz Mahal. Presežek mogulske arhitekture na katerem je delalo več 1000 ljudi, je nastal samo zato ker je Šah Djahan oboževal Mumtaz od svojega otroštva dalje in je svoje občutke želel vtisniti v kamen, ki še danes šepeta zgodbe o njuni tragični ljubezni.
Le v moderni družbi je zapeljevanje zbledelo do te mere, da spominja na živega mrliča, ki so ga pokopale moderne aplikacije in druge instant rešitve za igre brez meja za dva. Umetnost zapeljevanja je stvar preteklosti, podobno kot stare vilinske plošče, ki so na eni točki izpodrinjene z novimi izumi.
Svet ima to tendenco, da staro izpodrine novo.
Pa poglejmo kdo koga izpodriva, kdo bo zmagal, kdo izgubil?
V kavarnici polni testosterona in estrogena, opažam veliko mest za dvoje zasedenih z eno samo osebo. Ta ena oseba gleda v svojo ikono (iPhone) ali računalnik, tako vneto, da bi lahko nag človek, šel mimo, pa bi ga polovica ljudi kratko malo spregledala. Fantje in dekleta, moški in ženske gledajo študijske, poslovne, večinoma pa lažne Instagram, Tik-tok in Fb profile. Kaže, da so aplikacije za spoznavanje izpodrinile staro dobro zapeljevanje. Tik-tok je pometel s tradicijo, ki je preživela tisočletja in zdaj ji resno grozi izumrtje.
Kako priročno! Virtualno je vsak lahko najboljša verzija sebe, tudi ko v resnici to ni!
Filter je novi afrodiziak.
Filter gor, filter dol, lasje gor, lasje dol, popravi obrvi, dodaj nasmeh… Na drugi strani pa je nekdo, čigar izurjeno oko je prevarala želja po popolnosti, in si misli, Mišo, pa poglej ti to!!! To je tisto kar iščem! To je tisto kar si želim! Ohranjeno, brez gub, odvečnih kilogramov, podočnjakov, pleš in ostalih vidnih znakov življenja!
Medtem, ko eni občudujejo lažne podobe, so spregledali živo stvar, ki tiho in neopazno kot fikus, sedi v kotu iste kavarne z zlomljenim srcem ali kakšno težavo v duši, ki jo z nikomer ne more deliti, ker so vsi zasedeni z igro za enega! Sprašujejo se isto kar se sprašujem tudi sama, kam je izginilo gledanje zvezd v dvoje? Dve diametralni nasprotji v istem prostoru, ki istočasno tvorita novo realnost v kateri zmaguje Tik-tok. Gledanje zvezd v dvoje je postalo privilegij izbrancev. Kam bo to peljalo?
Namesto medenih vikendov in iger za dva bo v trendu božanje te-le-fo-na!
Na dragih seansah bodo psihoterapevti skrbno in čuteče ugotavljali, le kaj je šlo narobe? Zakaj se bojimo bližine?, saj to vendar ni kuga! Vsaka stvar je za nekaj dobra…Vsaj nekdo bo na dobičku! V svojih dragih ordinacijah, ki včasih spominjajo na minimalistično urejene mavzoleje, bo stroka s pomočjo novih vrhunskih tehnik, klienta vodila do spoznanja, da je življenje živa igra!
Zato ne bi bilo potrebno iti na drage seanse in preplačane new age tehnike. Lahko bi prebrali verz ali dva od Rudija in mnogih zlatih atomov, ki nas spominjajo, da
je ljubezen močna sila, ki se ne preda in vedno zmaga. Igra za dva je še živa!
»Vse, kar je v letu ptice, je v srcu človeka, ki ljubi.«
Rudi Kerševan
[i] Hormona