Potovanja so piškotek za dušo. Nekaj magičnega je v pričakovanju in pripravah na nove kraje in pisane dogodivščine. Od borbe za plačilo izbranega turističnega aranžmaja, za katerega se do zadnje sekunda, sprašuješ, ali je to čisto zares bila najboljša izbira do bolj prijetnih dilem v stilu, ali je na izbrano destinacijo boljše vzeti damski klobuk ali preprosto športno kapo?
V mojem primeru je zmagal retro, preplačan Panama klobuk, za katerega sem kasneje ugotovila, da je prevelik, pretrd in zelo nepraktičen, saj ga ni mogoče pospraviti niti v eno samo potovalko. Pri izkrcavanju in ob hudih gužvah, ki so značilne za avgustovska potovanja, je nonšalantno tepel nič sluteče potnike in dodatno razburjal Kripto Boya, ki je na eni točki eksplodiral in skozi zobe izdavil par zelo grdih opazk na temo mojega modnega stila.
Estetika v življenju tehtnic igra pomembno vlogo. To je pomemben element, ne samo pri izbiri novih destinacij, temveč pri mnogih življenjskih odločitvah. Včasih je za lepoto izstavljen visok račun, ki se plačuje z najvišjo obrestno mero, vse dokler na to kar te je nekoč očaralo, ne dobiš prvih pravih alergičnih reakcij in se v svoji skriti mapici zaščiteni z geslom:
Bog, zakaj?
sprašuješ, kako ti je lahko nekaj tako pošastnega nekoč bilo privlačno? Lepe stvari niso poceni, ampak nič bat, ne poznam niti ene same duše, ki v svojem osebnem arhivu z naslovom: Bog, Zakaj, ne bi imela vsaj par dogodivščin povezanih s pretiranim gledanjem skozi rožnata očala ali z odločitvami, vezanim na estetiko, ki so na koncu podrle njihov brezhibni red kot kegelj za bowling.
V duhu novega Algoritma, vsaj enkrat na leto pojdi v nov kraj, sem prvič premagala strah pred križarjenjem. Mirno morje in sončni zahodi na križarkah so balzam za dušo. Ko ponoči stopiš na teraso in čista tema zareže globoko v srce, se zaveš, da najbrž milje okrog ladje ni ničesar razen Neptunove kreacije. Element vode ne kraljuje samo našim telesom, temveč celemu modremu planetu. Modra gmota, ki valuje po pravilih zlatega reza, je edinstven šepetalec zgodb, ki je pisan na kožo tehtnicam in drugim romantičnim dušam.
Križarke so velik lunapark na vodi, kjer zabave ne manjka. Zvečer plešeš na Gala večerih in white partijih, zjutraj pa se zbudiš v novem kraju in geslo Ces’t la vie zablesti v svojem sijaju. Na to bi se človek brez težav navadil!
Bonjour France, Buongiorno Italia, Ola Espana, Hasta la Vista Ibiza!
Vsak kraj je zgodba zase in vsak kraj pripoveduje svojo lastno zgodbo. Očarala me je Valencia, ki je s pridihom španske razigranosti, mediteranske klime in kolonialne preteklosti, poosebljala urbano eleganco s pridihom strastnega Flamenka. V Marseillu se mi je za hip zdelo, da mi je nekdo na uho zašepetal:
pusti skrbi, živi za C’est la vie!
Ibiza je prečudovita, ampak toliko čudnih ljudi na enem mestu še nikdar nisem srečala. Bolj kot specifična arhitektura, dober pršut, lepe plaže ter žurerski občutek za modo mi bo v spominu ostala neskončna vrsta za taksi ter človek – karikatura, suh in agresiven, hudo neposrečena kombinacija! Iz nepojasnjenega razloga je zelo napačno predvideval, da mu želimo speljati taksi in je kot bik, ki vidi rdečo cunjo navalil na nič slutečega vedno dobro razpoloženega Kripto boya, čigar glavni življenjski moto je chill out.
Trk dveh različnih resničnosti se je zgodil ravno na Ibizi, kjer sta oba akterja najbrž bila prvič in zadnjič! Na najino presenečenje je človek karikatura v čisti srbščini kot torpedo izstrelil vse možne gnusne kletve, ki jih še jaz kot dober poznavalec tega jezika še nikdar nisem slišala. Nato je zavihal rokave, pokukale so ekstra bele tanke bobi paličke, pripravljene na pretep! Kakšen norec! Pograbila me je panika! Namesto da zaščitim otroka, sem impulzivno prejela preplačan Panama klobuk, ki je glede na kletvice, tudi pri človeku karikaturi sprožil dodaten efekt razdraženosti. Meni nič, tebi nič je nastala frka! Človek karikatura proti Kripto Boyu na Ibizi! Kako pošastna scena!
Potovanja so živa stvar. Več kot je potovanj večje so tudi možnosti za nepričakovane scenarije. Na takšne scenarije gledam kot na del življenja, ki se mu ni mogoče vedno izogniti.
Človek karikatura, ki se hrani s strahom in vsesplošnim neredom, mi že ne bo uničil preplačanega dopusta in spomina na mini raj. Cela njegova pojava je pravzaprav odlična inspiracija in dobra podlaga za pisanje novega članka. Predvsem pa je opomnik iz vesolja, da je potrebno ozavestit hvaležnost za zdrava razmerja in zlate atome v naših življenjih, ki nam dovoljujejo, da v njihovi družbi in ob njihovi podpori mirno in lahkotno plujemo po svojem morju!
Leave a Reply