Vse obstaja v ciklih, tako so se tudi moji članki počasi zlili v celoto s podpisom. Tudi lani nisem prezrla praznika, ki slavi ljubezen. Tako v člankih kot v življenju so se prepletali: Valentinovo, hrepenenje po sili, ki obrača vesolje, izbrani stihi Jesenina ter prečudovita rumena mimoza, ki je glasnik pomladi, topline in novih avtorskih zgodb s podpisom.
Letos je podobno, najprej me je pozdravila mimoza na vrtu, potem se je pojavila skrita želja po Valentinovem šopku, v velikosti manjšega pritlikavega drevesa. Tehtnice v vsem iščejo lepoto. Izostrena občutka za estetiko in detajle sta moja nišna psihoterapija, ko se zavestno in disciplinirano fokusiram na dobro, vse dokler to zares ne postane nova resničnost.
Poleg jasnega fokusa, očesnega cilindra in drugih pomembnih reči, je Kategorija 45+ prinesla nekatere novosti in spoznanje, da ljubezni v stilu »Seni seviyourim«, ki jo slavijo turške nadaljevanke v pravem življenju enostavno ni. Sorazmerno z leti je zvok ljubezni preglasilo žvenketanje drugih pragmatičnih pripomočkov, ki so v rokah moške in ženske populacije postali priljubljene igrače za odrasle.
Med konstantnim valovanjem + in – ter Svetom odraslih, se poraja vprašanje, koliko novih zgodb še bo? Koliko živo rumenih mimoz, zaradi katerih veš, da prihaja obdobje transformacije, v katerem bo celo tvoja malenkost svetu lahko prispevala nekaj edinstvenega.
Sedaj mi je končno postalo jasno, da zgodbe ne nastajajo spontano, ampak imajo svoje lastne zakonitosti. Zgodbe včasih nastajajo iz želje, včasih iz obupa, včasih iz ljubezni, večinoma pa iz travm.
Travme so kot najbolj spreten tkalec preprog, ki počasi, vendar vztrajno ustvarja določen vzorec, ki prevladuje v življenju posameznika. Travma kot tkalec ravnovesja ali neravnovesja? Naslov za nov esej ali samo preveč občutka za detajle?
Iz travme ne gradimo sveta zavestno, nasprotno travma gradi nas. Nekje iz podzavesti pošilja skrite signale, ki jih telo odčita in na podlagi odčitanega ustvarja nove zgodbe, vključno z nišno psihoterapijo, iskanjem ljubezni, sreče in drugih pogosto precenjenih zadev.
Ljubezen je sila, ki ni omejena zgolj na odnose, temveč je živa vseprisotna sila, ki živi v naravi in vseh živih stvareh. Živi v vetru, sočutju in v utripu srca.
Lepo praznujte praznik ljubezni, naj bo to nišna psihoterapija, ki prisega na trenutek in življenje.
Leave a Reply